Protipršične prevleke Dreamwalk  so narejene iz tkanine Evolon®, ki jo sestavljajo izredno fina mikrovlakna poliestra (70 %) in poliamida (30 %).  Mikrovlakna so tesno prepletena s pomočjo vodnega curka pod visokim tlakom, kar predstavlja popolno protipršično zaščito brez uporabe kemičnih sredstev. 

 
Evolon® se ponaša z Oeko-Tex certifikatom (standart 100, product class 1), ki jamči tkanino brez nevarnih vsebin in s tem primerno za stik z otroško kožo, ter s ECARF certifikatom (Evropski center za raziskovanje alergij), ki zagotavlja, da je proizvod varen za uporabo tudi za alergike.

 

Najnovejša generacija Evolon® tkanine vsebuje mikrovlakna, ki so do 200-krat tanjša od človeškega lasu.



Uporaba: pred prvo uporabo prevleko operite na 30°C, kasneje jo lahko perete tudi na 95°C. S prevleko oblecite vašo odejo, vzglavnik in ležišče ter zapnite zadrgo. Pomembno je, da so vsa ležišča, odeje in vzglavniki v istem prostoru oblečeni v protipršične prevleke. Le tako lahko zagotovimo, da se razmnoževanje pršic konča! Preko prevleke namestite svojo posteljnino.

V desetih tednih do 99 % manj pršic!

Prevleke so popolnoma tihe in ne šumijo!

Desetletna garancija!

Za ogled naše ponudbe protipršičnih posteljnih prevlek kliknite tukaj.

Več informacij o prevlekah si lahko preberete tukaj.
Pulmološko-alergološka ambulanta UKC Maribor svetuje.



In še nekaj dejstev o pršicah:
 
Kaj so pršice?
Hišne pršice (Dermatopagoides pteronyssinus) so mikroskopsko majhni organizmi iz družine pajkov. Tipična hišna pršica meri 0.4 mm v dolžino in 0.25 do 0.35 mm v širino. Po zraku se premikajo že z najmanjšimi zračnimi tokovi. Prisotne so v vseh domovih in kot take niso znak slabe higiene. Povprečna doba pršic samcev je 20-30 dni, samice pa živijo kar do 10 tednov. V zadnjih petih tednih samica znese od 60 do 100 jajčec in proizvede okoli 2000 alergernih fekalnih delcev. 

Kje živijo pršice?
Pršice največkrat najdemo v blazinah, preprogah, zavesah in seveda posteljah, saj jim ustreza topel, vlažen in temen prostor. Postelja velja za največje gojišče pršic, saj se hranijo z mikroskopsko majhnimi delčki naše kože (prhljaj, luščenje - deskvamacija). Sama pršica ni alergen, pač pa je to beljakovina v njenem izločku, ki postane del zraka. 
Ravni alergenov so najvišje med majem in oktobrom, ko je vrhunec razmnoževanja pršic. V zimskem času večina pršic umre, njihovi izločki pa ostajajo del prahu, ki ga dvigujejo ogrevalne naprave, kar pogosto povzroči poslabšanje simptomov pri alergikih v zimskem času. Celoletna izpostavljenost alergenom lahko povzroči kronično vnetje nosne sluznice. Posledično alergiki vedno več dihajo skozi usta, kar pa privede do pogostejših okužb v predelu grla, nosa in ušes (ECARF 2013). Alergijske reakcije se kažejo kot napadi kihanja, vnetje oči, srbeča koža in lahko pripeljejo celo do razvoja astme. 


Preventiva proti pršicam
Najnovejše raziskave kažejo, da se občutljivost na alergene delce pojavi že pri zarodku. Pri otrocih staršev z alergijo je namreč kar 60 % verjetnost razvoja alergije, če je alergik le eden od staršev pa je verjetnost 30 % (Golnik 2008).
Preventiva se pri nosečih ženskah začne s protipršičnimi prevlekami za ležišče, odejo in vzglavnik. Poleg protipršičnih prevlek je priporočljivo tudi da: 

- zjutraj pustite posteljo, da se prezrači in je ne postiljate takoj,
- spalnico in druge bivalne prostore vsak dan dobro prezračite,
- posteljnino perete tedensko na vsaj 60°C,
- omogočite dostop sončnim žarkom do vzmetnice oziroma jo nesete na sonce in sveži zrak za dlje časa.